Prikaz objav z oznako kočevska. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kočevska. Pokaži vse objave

četrtek, 20. december 2012

Obujanje kočevarskih vasi

Kot sem že omenila v eni od objav, na faksu delamo projekt Obujanja opuščenih vasi kočevskih Nemcev. Počasi se že zaključujejo projekti in oblikujejo plakati :) spodaj fotka priprave našega....mogoče bo na koncu zgledal pa čisto drugače :)
Projekt naj bi bil januarja predstavljen na občini ter teden kasneje tudi na Gimnaziji Kočevje, skupaj z razstavo. 

Delam v lušni skupini, skupaj z Anjo Deržič, Ano Ogrič in Tino Lisjak. Izbrale smo si območje Goteniško - Reške doline, analizirale prostor in njegovo zgodovino ter ubrale zanimiv način dela. Nekaj besed o projektu: 


Območje Kočevske Reke s celotno Goteniško – Reško dolino je bila že v celotni zgodovini kočevskih Nemcev živahno središče lokalnega prebivalstva z mnogimi dejavnostmi in možnostmi. Z vzpostavitvijo zaprtega območja pa je to območje postalo izolirano od okolice in živelo svojo zgodovino. Skoraj vsi prebivalci so bili izseljeni, dogajanje pa je znano samo redkim izbrancem. Takšen rez v zgodovini prostora pusti neizbrisen pečat, zato je še danes, 22 let kasneje, to območje vezano na žalosten spomin preteklosti. Prebivalci so redki, perspektive se le počasi in s težavo formirajo, stanje pa zdaleč ne izkorišča vseh potencialov, ki jih ta prostor ponuja. Krajina je izjemna, vsaka posamezna lokacija ima svojo zgodbo, zgodovino, ki čakajo na uporabo.
Pri opredelitvi območja za obdelavo smo se naslonile na topografsko gravitirajoče območje proti Kočevski reki, t.j. analizo prostora poleg pa tega tudi analizo zgodovine krajev, njihove dejavnosti nekoč in danes. Poskušale smo jih povezati v delno samostojno enoto, ki se s svojimi raznolikimi dejavnostmi med seboj povezuje in dopolnjuje.
V grobem smo območje dalje razdelile na tri dele – severni z vasmi Mlako, Primoži ter Kočami, osrednji s Kočevsko Reko ter južni z Borovcem, Inlaufom, Ravnami in Dragarji. ....

Kaj več pa kasneje .... :)


ponedeljek, 22. oktober 2012

projekt

Na fakulteti so me letos prijetno presenetili. Eden od projektov, ki se jih lotevamo, je tudi obujanje starih kočevarskih vasi. Ker sama prihajam iz teh koncev, je skoraj logično posledica, da sem "totalno padla notr", head to toes. Upam, da mi tematiko uspe nadaljevat v magistrsko nalogo. Prejšnji teden smo se odpravili na teren po parih vseh, utrinke dodajam v fotografijah. 
Za vse ki vam ta tema ni tako poznana, kočevska je eno največjih območjih, ki so doživela posebno zgodovino - najprej naseljevanje v 14. stoletju, nato množično izseljevanje med drugo svetovno vojno, pa neprijetni dogodki po vojni - vse to pušča krajini neko posebno, otožno vzdušje.
V četrtek smo obiskali Žago Rog, Rajhenav, Hrib pri Koprivniku ter Mokri potok. Žaga v Rogu je bila svoje čase eden največjih lesnoindustrijskih obratov v Sloveniji, kjer naj bi bilo zaposlenih kar 400 ljudi. Za prevoz lesa so tudi zgradili posebno železnico, ki je tekla pod krošnjami v gozdu. Zaradi pomanjkanja vode na območju, so prekrili hrib in omogočili zbiranje vode v ogromne vodnjake. Danes je območje razen ene hiše prazno. 



Na poti proti Hribu smo se seveda obvezno ustavili pri kraljici roga. To je druga najdebelejša jekla v Sloveniji, obsega 580 cm in ocenjene starosti 240 let. 



Hrib je bila vasica z največ 227 prebivalci v letu 1880, danes je popolnoma prazna. Lokacija je idilična, na kopastem griču na nadmorski višini 675 m. Opuščen prostor ti vzbuja spoštovanje, saj lahko še skoraj čutiš zgodovino in opazuješ hitrost sukcesije, ki napada še zadnje ostanke vasi. 






Mokri potok pa je zadnja lokacija, ki smo si jo ogledali, kraj pa nas je povsem prevzel. Lega je sicer rahlo skrita pod hribom, v dolini teče potok, ki predstavlja neprecenljiv vir vode in hkrati ustvarja mikroklimo, ki je izrazito prijetnejša poleti. V vasi namerava skupina mladih ljudi, ki želijo živeti bolj v ritmu z naravo postaviti celotno vas, ki bi delovala na principih samozadostnosti. Ideja se mi zdi idealna za takšne primere vasi, saj lahko kraju zopet vdahneš življenje brez vnosa modernih tipologij, tehnike, načinov gradnje in življenjskega stila. Malo jim skoraj zavidam :)




In ker mi to še ni dovolj, se v nedeljo odpravim še na hiter krog, kolikor mi je dopuščal čas. Ujela sem že zadnje sončne žarke! Smer: Mozelj - Kočarji - Suhi potok - Kačji potok - Svetli potok - Staro brezje - Laze - Onek. Estetski orgazem jesenskih barv in krajine :)



















 Moja asociacija po vsem tem.... rainbow country :)