projekt

Na fakulteti so me letos prijetno presenetili. Eden od projektov, ki se jih lotevamo, je tudi obujanje starih kočevarskih vasi. Ker sama prihajam iz teh koncev, je skoraj logično posledica, da sem "totalno padla notr", head to toes. Upam, da mi tematiko uspe nadaljevat v magistrsko nalogo. Prejšnji teden smo se odpravili na teren po parih vseh, utrinke dodajam v fotografijah. 
Za vse ki vam ta tema ni tako poznana, kočevska je eno največjih območjih, ki so doživela posebno zgodovino - najprej naseljevanje v 14. stoletju, nato množično izseljevanje med drugo svetovno vojno, pa neprijetni dogodki po vojni - vse to pušča krajini neko posebno, otožno vzdušje.
V četrtek smo obiskali Žago Rog, Rajhenav, Hrib pri Koprivniku ter Mokri potok. Žaga v Rogu je bila svoje čase eden največjih lesnoindustrijskih obratov v Sloveniji, kjer naj bi bilo zaposlenih kar 400 ljudi. Za prevoz lesa so tudi zgradili posebno železnico, ki je tekla pod krošnjami v gozdu. Zaradi pomanjkanja vode na območju, so prekrili hrib in omogočili zbiranje vode v ogromne vodnjake. Danes je območje razen ene hiše prazno. 

Na poti proti Hribu smo se seveda obvezno ustavili pri kraljici roga. To je druga najdebelejša jekla v Sloveniji, obsega 580 cm in ocenjene starosti 240 let. 

Hrib je bila vasica z največ 227 prebivalci v letu 1880, danes je popolnoma prazna. Lokacija je idilična, na kopastem griču na nadmorski višini 675 m. Opuščen prostor ti vzbuja spoštovanje, saj lahko še skoraj čutiš zgodovino in opazuješ hitrost sukcesije, ki napada še zadnje ostanke vasi. 

Mokri potok pa je zadnja lokacija, ki smo si jo ogledali, kraj pa nas je povsem prevzel. Lega je sicer rahlo skrita pod hribom, v dolini teče potok, ki predstavlja neprecenljiv vir vode in hkrati ustvarja mikroklimo, ki je izrazito prijetnejša poleti. V vasi namerava skupina mladih ljudi, ki želijo živeti bolj v ritmu z naravo postaviti celotno vas, ki bi delovala na principih samozadostnosti. Ideja se mi zdi idealna za takšne primere vasi, saj lahko kraju zopet vdahneš življenje brez vnosa modernih tipologij, tehnike, načinov gradnje in življenjskega stila. Malo jim skoraj zavidam :)

In ker mi to še ni dovolj, se v nedeljo odpravim še na hiter krog, kolikor mi je dopuščal čas. Ujela sem že zadnje sončne žarke! Smer: Mozelj - Kočarji - Suhi potok - Kačji potok - Svetli potok - Staro brezje - Laze - Onek. Estetski orgazem jesenskih barv in krajine :)

 Moja asociacija po vsem tem.... rainbow country :)